
Včasih bi z zaprtimi očmi,
kar štela en, dva, tri
in upala, da me več ni.
Potem pa se naenkrat zgodi,
vznemirjeno srce zadrhti
in se le počasi spet umiri.
V hipu se vse spremeni,
pravi načrt tedaj se rodi,
okrepi me z nadmočmi.
Ne živim več v tri dni,
nekaj v meni dozori,
spet si upam sanjati.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!