Barve prehajajo v tone jesenske,

iz zlato rumene v ognjeno rdečo,

v soncu, ki greje utrujeno zemljo.

Ure se hitro polnijo z mrakom,

volčje noči prinašajo strah,

da ne bi semena življenja zamrla.

Ni treba se bati ciklov naravnih!

Nevaren je le človekov pohlep,

ki jemlje naravi poslednje sokove.

Kako zautaviti konje drveče?

Kako debeluharja pregovoriti,

da neha hlastati, sicer se razpoči.

Pustimo skrbi! Debeluh naj kar poči!

Zaupajmo zrnu, ki skriva se v zemlji,

z močjo dobrih misli ustavimo zlo!

Nada