Čas smrti,

čas počitka...

Ko pride tista Prava Ura,

sprejmi jo.

Prihaja že,

nad posteljo se sklanja,

glas duše odzvanja.

Temna Podoba

v še temnejši noči...

Ne boj se,

draga moja.

Znanje boš prejela,

ko te bo Smrt s sabo vzela.

Večno z nami tu ne gre obstati,

zato ne brani se leč spati.

Naj počine tvoje utrujeno telo,

ne oklepaj se ga predolgo,

vsem nam od trpljenja bo bolno.

Vem,

bojiš se oditi,

tako... - ostajaš.

Kot klovn ti delam veselje,

rišem nasmeh na obraz,

a znotraj sebe jočem,

pekočina kazi srca izraz.

Srce solzavo,

ne izdaj me sedaj!

Privošči staremu prijatelju

ob času Kraj.

Naj še malo postoji,

na zadnji izkušnje stopnici,

na zadnji veselici

tvojega in mojega srca.

Devina