
Dočekaš me
u lice kamena
uklesanim mukom
(negdje onkraj
tamni je sjaj
dušnog dana)
Pozdravim te
glasom bez lišća
Opet gorkom
plovimo rijekom
(ne pitamo
u čijoj suzi je ocean
neostvarenih daljina
i protraćenih godina)
Ispratiš me
Mahne i zagrli me
zauvijek nemoćna
suza iz kamena
da duboko u sebi
ne zalutam
da nikada
ne zaboravim
putujem u sjenki
tvojih riječi
u jednom dahu
i ovaj put
Spoštovani Mirko, poizkušam prevesti tvojo pesem in imam vprašanje - glasom bez lišća - ali je prav -z glasom brez listja ?
Morda ima še kdo od bralcev kak nasvet.
tudi tokrat
do-ča-kaš me
z vklesano tišino
v lice kamna
(nekje onkraj
temni sijaj
dneva vseh svetih)
pozdravim te
z glasom brez listja ?
spet plujeva
po topli reki
(ne sprašujeva
v čigavi solzi je ocean
neuresničenih daljav
in zapravljenih let)
po-spre-miš me
mahne in objame me
za zmeraj nemočna
solza iz kamna
da ne zaidem
da nikoli
ne pozabim
lpi
Kamnite solze. ☆☆☆
Takšne ne bolijo v dno duše.
Si me vzpodbudila, Irena in sem še jaz poskusil prevesti ta Mirkov presežek.
SPET
pričakaš me
ob pročelju kamna
z vklesanim trpljenjem
(tam nekje preko je
temni sijaj
Vseh Svetih)
pozdravim te
z ogolelim glasom
spet plujeva
po grenki reki
(ne sprašujeva
v čigavi solzi je ocean
nedoseženih daljav
in zapravljenih let)
pospremiš me
pomaha in me objame
do konca nemočna
solza iz kamna
da se ne izgubim
da nikoli
ne pozabim
Lepo, Igor, z občutkom, pa kar stresel si jo en dva tri, jaz sem porabila veliko več časa, da bi ostala zvesta :)
Može s glasom (kao da mu se, usamljenom, ostavljenom pridružujem pa se zajedno glasamo - u dvoje), može i glasom (kao da sam jedno sa njim, kao da sam on, primjer: ne pišem s olovkom, već olovkom).
Pozdrav i hvala na pažnji.
Srdačno,
MP
Čestitke k pesmi - oživljanju spomina ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!