DOTIK
Gomile so prekrite z dragim cvetjem. Na prelep marmor se useda mrak, iz megle drobno prši. Hrup zadnjih dni se je namenil novemu prazniku naproti.
Med speče se vrača spokojnost in neslišna angelska melodija.
Iz teme se čuje tiho ihtenje mlade matere. Na vlažno prst je položila rdečo gartrožo z vrta.
jutro odkriva
osamljeno vrtnico
polno ljubezni
Rože ob rojstvu, slavju, obletnici, kar tako in ob odhodu, nepogrešljive.
Ja, res. A ti zaupam nekaj?
Nekoga sem ljubila, no, od dvajsetih let, pa še danes. Vzajemno. Decembra bo 15 let, kar ga tu ni več, negovala sem ga, ... umrl mi je na rokah. In veš, samo v kapelico sem se šla še zadnjič posloviti od njega. Na prsi sem mu položila rdečo vrtnico z vrta. Na pogreb nisem šla, ne bi prenesla. In ja, zelo pogosto kakšno rečem z njim, ali ga živo sanjam.
Lep večer, Majda.
"Kako naj mislim, da je sploh umrl, če pa je še tako živ v mojem srcu.
Čutim neko nadaljevanje, ki se ne zlomi." (iz moje pesmi Smrt).
zdenko
Ana, vesela črtic, hvala, vse dobro ti želim. Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 01. 11. 2024 ob 19:45
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.66