Poplaknjeno

Zradirala si svoje pikaste sledi na mlečni cesti.
Prenesla si svoj jasni odsev na drugo stran ogledala.
Bledo zelenilo svojega pogleda si utopila v odtoku plitvega jezerca.
Utišala si takt svojih korakov, ki so od nekdaj polno bobneli v moji preponi.
S poparkom razredčene grenčice si poplaknila vse najine minule mlade večere.
Odplesala si popolno koreografijo brez spremljave moje bolne kitare.
Pobožala si mojo senco, ko so zamrle čutnice najine bele brezine noči.
S sabo si odpeljala četrti dan, zapakiran v neskončnost brezčasja.

In ne sledim več ritmom plapolanja tvojih noro rumenih las.
Izgubil sem zadnji popisan list iz najinega prepotenega notesa.
Gologlava odhajaš.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 10. 10. 2009 ob 21:57
  • Prebrano 1187 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 614
  • Število ocen: 52

Zastavica