
Sama, čisto sama se znajdeš pred vrati večera.
Prek strmine se zapodi veter. Pod sajasto srebrno kupolo ogenj obroblja obzorje.
Misli se selijo v jutro. Preživeto strpaš v nahrbtnik in si ga zavihtiš na rame. Ne smeš in niti nočeš pozabiti podčrtanih trenutkov.
Pridružiš se soncu na poti navzgor. Spretno se izogibaš oblakom. Ne najdeš časa za krajši postanek v zenitu.
S pogledom še zadnjič zaobjameš žareči horizont. Sledi veliko prenagel zdrs v zaton.
Mešanica ptičjih oglašanj
se zlije v uspavanko zate,
samo zate.
"preživeto strpaš v nahrbtnik"
res je prav to delamo
lepo bodi in ne "zdrsni v zaton"
lovrenka
Lovrenka, hvala za dotik! Res je. Hvala tudi za dobro željo, ki naj se uresniči. Upam, da je zaton še daleč. Čeprav se mi je od leta 2019 nemalokrat zazdelo, da sem na skrajnem robu brezna.
Vse dobro, Lea
fionapanmor, hvala!
vesela sem tvojega mnenja
tudi tebi vse dobro, Lea
Lepa. Dobro ubesedena.
Mnoge starke res težko zaspijo, šele proti ptičji budnici zatonejo v spanec, kot pišeš.
Maša GL, najlepša hvala za dotik!
Ubesedena je, malo manj je dobra oblika zapisa. Objavila sem se telefona, kar mi je delalo kar nekaj težav.
Lahko noč, Ivanka
Čestitke k pesmi, ki se podaja na robove ...
lp, Ana
Res je. Ana, najlepša hvala za črtici!
Sem bila malo dolga z odgovorom, ampak v tem času so se mi dogajale same lepe stvari.
Tudi to, da sem postala pranona malemu Tianu. Srečna.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!