
Težki časi so, van Gogh:
na tvoje sončnice zlivajo srd
zaradi podnebja, ki ga uničuje
človeška neumnost.
A naj ne mečejo ničesar vate;
tebe je že, kot vaškega posebneža,
obmetaval s kamni kup otrok.
Ti podnebni aktivisti,
ki zdaj mečejo v tvoje sončnice konzerve
s paradižnikovo omako
so isti, kot gospodje politiki,
z dlanmi prilimanimi na vsak svoj stolček
podpisujejo nove pogodbe za nov smog.
Kdaj se bo končala ta norost?
P.S.
Nekoč bi rad odrinil čez lužo,
še preden muzeje zaprejo za zmeraj,
še preden se ocean spremeni v paradižnikov zoc,
da vidim tvojo Zvezdno noč.
Teli "z dlanmi prilimanimi na vsak svoj stolček,"
imajo odrezan posluh za vse-občo stisko...
Všeč mi je perspektiva: pisati iz današnjega časa slikarju ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!