
Odkar te ni,
nihče več ne prižiga sveč,
ko greva na pot.
Rada bi verjela,
da naju še spremljaš v mislih,
dokler nisva na cilju.
Ti si vedno čakala na nas,
tvoje večne popotnike
in vedno si molila za nas.
Ostala sva le še dva,
tvoja popotnika,
tretji je šel že pred tabo.
Kako daleč sta šla?
Tudi tam prižigaš sveče za naju,
tako kot sedaj jaz za vaju?
Selena, lepa poezija. Želim tudi komentirati -
Kako daleč sta šla?
Tudi tam prižigaš sveče za naju,
tako kot sedaj jaz za vaju?
Drznila si bom slednje -
Tam, kjer sta sedaj, sta bila že z zadnjim izdihom, veselita se uspehov in molita, ko je žalost. Njuni obiski v sanjah so resnični in ljubeči. Življenje je kratko, zato je nepotrebno moriti dušo s skrbmi, kako je onkraj. Lepe praznike, pa brez solz, bodimo veseli, da smo jih spoznali. Majda. P.s. Moje mnenje
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Selena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!