
Nagnjena iz duše želja,
ki jo strah blokira in kriči:
"Ne veš, ne smeš, ne zmoreš!"
Poteptane sanje
ustvarjanja, raziskovanja.
Zadušena rast z ukazi:
"Ubogaj, poslušaj!"
Odnosi v okovih preteklosti
odmevajo v valovih.
Preoblečena bolečina
odrašča v borbo
za zmago in prevlado.
Všečnost, nekoristen trud,
v želji po pripadanju,
plevel izčrpljujočega vedenje.
Odvržem oklep,
brez kopja ukazov
kljubujem zgodovini.
Dovolim si biti spontana,
slečena iz nezaupanja otroštva,
zdaj odkrivam, kaj res zmorem sama.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!