Mirovati,
ne hoteti svetleti,
prenesti prihode z odhodi,
pogledi tisoči,
ko oči spremljajo budnost
do odhoda v sen,
do umirjajočega utripa,
ko zaziblje v lahkoto neba
s tisočerimi sanjami.
Lebdeti vmes
od zemlje do višine
rasti,
spočiti na mehki blazini,
položene oči zagungajo
trepalnice zapirajo
sliko dneva v premikih
obratov.
Utruja hitrost premika,
pojenja moč budnosti,
odlagam pripravljen home work,
utrip zniža voltažo,
odpiram rajska okna spanca,
vleče k sebi,
sen za senom,
kakor dan za dnem,
vsaki dan ena zaspi,
naslednja še vstane,
do večera.