
Prebiram tkivo
iščem žile
temeljito prekinem dovod
utripu srca
razprostrem mrežo bolečine
spustim poljube v globine
ječe se zapiram
razparano telo
izniči pesek
pokrije luknjasti konec
v preseku časa razblini modrice
vstopi vase
zastre zavese zenic
nato pade
v popolnoma razprto noč
prva kaplja
razpaca se po betonu
in utiri svet
Ko nekaj popolnoma običajnega ( dežna kapla) povrne obupano misel v nov vdih in v dojemanje, da smo še živi in ... gremo naprej!
Lp L
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!