Ko bila bi ptič

Lahki gibi
peljejo ptico
z vetrom po nebu.

Lahke peruti
so razprte narazen,
v lovljenju vetra
v jačanju moči leta.

Ko bila bi ptič,
v mehkobi svobodnega leta,

bi preletela modrino,
vso mokro od spodaj,
v lahkotnosti bi me držala
z ravnotežjem na višini,

kot jadro bi lovila
tok pospeška,
z očmi in krili
bila v objemu neba,

ostane dan,
ostanek je pričakovan,
prestavljam reči,
brišem prašnate površine,
prekuhavam umazano belo perilo,
črno ne rabi do belega.

Sistem deluje,
ena naprava opravi svoje,
jaz samo polagam nazaj
na stara dodeljena mesta.

Ko bila bi ptič,
s ptičje perspektive
ogledala bi si svet,

tako pa samo prizemsko
Feniksov sem duhovni dvojček,

mahanje se konča,
krila so roke ob telesu,
kot borec, ki verjame v konec
z upanjem v začudenih očeh,

ko bila bi ptič,
a ne Feniks na Zemlji.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 09. 10. 2009 ob 15:29
  • Prebrano 677 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 50
  • Število ocen: 2

Zastavica