Odkrita
moje oči nimajo lupine
kažejo vso mene
nimajo se kam skriti
razprta brez lovk
zmorem le dvoje
nositi sebe in svojo senco
kotalim se med vidnim in nevidnim
sprehajam čez novogradnjo
in podiranjem za seboj
moje izgubljeno ždi v kotu
straži jo lastna senca
potem nekaj zažmrkne
s kratkim stikom zgane
vzamem vase vse mere
vso svetlobo
in dolge žeblje
znova razdvojim ednino
da se premakne
smeje
da se odkrije
In postane smejoča dvojina.
Oči res ne moremo skriti. V pogledih je marsikaj odkritega.
Pozdravljeni Milan sem popravila
In vso sebe spremenila v mene
Hvala za popravek in lp
Pesem se začne s penečim valom, nato val prehodno popusti in se spet dvigne v konec. Z malce piljenja, bi verjetno še lahko prerasla sebe (in druge zaimke - katera pa ne bi?:), nad črto pa že sedaj prepriča! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 21. 10. 2024 ob 11:08
- Prebrano 317 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 152.18