20241017
dom si postavljaš
s praznimi stolpi tišine
mednje obešaš
pisane lovilce vetra
ki veje po zapuščenih
bulvarjih izgubljenih sanj
izmikaš se pozlatam
smeha v najinih objemih
in v trenutkih videnja
nemo prisegaš
na zveličavno
počasnost
Kot izogibanje pristnemu in globoko osebnemu
Ker je lažje prenašati površinskost
Veliko je praznin tudi zato, ker smo verjetno polži tudi v hitrosti grajenja spoznanja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 19. 10. 2024 ob 20:04
- Prebrano 220 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.7