NEKOČ
Nekoč, bila je še mlada,
srce je od sreče ji pelo.
Življenje imela je rada,
prevarati ne bi je smelo!
Nekoč je še zrla v daljavo,
pa so ji voljo zlomili.
Ko je povesila glavo,
takrat so jo vsi zapustili.
Nekoč je imela načrte,
a oni so se smejali.
Zdaj je ne vidijo, strte,
na cesti je ne bi poznali.
Nekoč, ko je v srečo verjela,
vsi so ji rekli, da sanja.
Zaupati ne bi jim smela!
To ji zdaj v glavi odzvanja.
Nekoč bo ponovno sijala,
ker vsak je na svetu, da sije!
Pesmi o tem bo pisala,
saj našla je raj poezije.
Naj le piše in piše in piše.
Nikoli naj ne preneha.
Ker takšne pletenice je užitek prebirati.
Pohvale za dobro metriko , tempo in rime.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 19. 10. 2024 ob 17:49
- Prebrano 340 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 162.79