Ko se s pomočjo močnega halucinogena vrneš na začetek te obrača z glavo naprej in podoživiš rojstvo, ki ti je bilo tuje, ker so te izrezali iz materinega telesa. Tedaj plavaš v svetlobi in glasovi ljudi, ki te obdajajo se prelivajo. Nekje od daleč slišiš svoje ime kot v sanjah. Bojijo se, ker na novo poustvarjaš svet. Ocenijo, da si šel predaleč in te odpeljejo v blaznico, kjer te napolnijo s kemijo in luč ugasne. Prebudiš se v temo dneva. Ona pa v zavetju bora zapiše, da si norec namesto preroka. V Mariboru zgolj sneži.

Jan Šmarčan