
Včasih so dnevi dišali po kruhu,
sonce je legalo med trte,
zjutraj je bil svet počasen in topel,
brez misli na včeraj ali jutri.
Smejali smo se na ulicah,
še preden so šli časi v telefone,
ko so pogledi govorili več
kot vse besede sveta.
Zdaj so ti trenutki redki,
kot odmev nekdanjega smeha,
a v srcu še vedno lebdijo
stari, dobri časi.
Res je, da so stari dobri časi, še posebej tisti zlati časi iz 80. let 20. stoletja.
Lep pozdrav!
Res je. Ostali so nam lepi spomini in tudi to je nekaj vredno...
Lp Tolminka
Človek se rad vrača na domači prag, tam sedi stari dobri čas.
Naj ostane!
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!