Mislil sem že da lahko se odpravim, 

Izpolnjen do neke mere iz tega sveta.

Usoda mi reče počakaj... ti eno predstavim, 

poznala kot mlada sta se oba.

Davno je že ko sem zagledan bil v njo, 

bilo nama usojeno ni hodit takrat...  

Več tisočkrat sonce potem je zašlo, 

noben mi jo tokrat ne bo uspel speljat. 

Verjetno je boljša za oba ta izbira, 

malo jih skupaj je še od mladosti. 

Razide večina in se prepira, 

pred nama pa vse so ljubezni radosti. 

Postarat se skupaj in ljubit do konca, 

hrano uživat iz istega lonca, 

prestavit svarilo zadnjega zvonca, 

prinesla še srečnih let, bo pikapolonca...

Dragon