
Zvezdne steze ozarjajo tmno noč,
tihota brezmejnega oceana nas navdaja z upanjem,
spoštovanje brezmejnega nas prežema,
tam nekje v zavetju zvezd spiralne galaksije je naš dom,
popotniki smo v kraljestvu svetlih zvezd,
v kraljestvu tmnega oceana,
mali smo,
kot mali prah v vetru,
kot zrnce peska na obali oceana,
mali smo,
a smo tudi dih vetra, ki potuje po svetu;
nekje v globini tmnega prostranstva,
živimo,
jočemo, se smejimo,
v svoji globini oceana
posejanega z zvezdam;,
svet je prepleten
in zvezde se rojevajo,
v neskončni širjavi vesolja,
dih si popotnik, en mežik v očeh,
sin naših zvezd,
ti dom naš;
med kraljestvom svetlih zvezd,
je svet
prepleten z sijočimi utrinki,
ti popotnik-dom naš
ti zvezdni sin ti,
pod obokom nebeških zvezd,
živiš.!
☆☆☆☆ vesolje v morju in moje oči na obeh ☆☆☆☆
Naše notranje in zunanje vesolje me nenehno fascinira, živimo pod obokom nebeških zvezd, tako majhni smo, pa hkrati tako veliki!, čudesa se skrivajo v vsakem človeku....
hvala za lep komentar in dober dan še naprej ti želim!
l.p.!Francelj
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: francitraven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!