Ink se razmaže po beležnici

na platnicah pa prsti

pustijo tiste črne spirale

in se iz nje preselijo po mizi.

Zdaj sama pomočim prst v črnilo,

roka podpira obrazni lok. Odtujena.

Se razlije. Se izlivam še jaz, ko s prsti

polzim po beli steni. Čez vse gube in hrapave

odtise, ki jih je pleskar pozabil zakriti.

V meni dežujejo vsi oblaki.

Ker ni solz, ki bi lahko sprale madeže

tega, kar sem ustoličila s črnilom,

da se je izselilo iz mene.

Niti anima se več ne more utekočiniti,

ko je vse, kar pušča sledi na meni

ink, da bi jo tako surovo izrisal. Iz mene.

Njo, ki išče uteho v telesu,

Ki dogoreva. In še saje

bledijo

pred zakrivanjem

črt

na moji steni.

FagopyrumE