Kako krasen haiku iz skoraj pozabljenih besed.  Človek postane kar žalosten ob misli, koliko lepih izrazov smo zavrgli, pa tako naši so (bili) in koliko jih bomo še.

Hvala, Sašo!

lpi

Hvala ti, Irena, za tvoj komentar, ki ti res da misliti. Saj, ob vsem tem odkritem napadu tujk na Slovenski jezik, ki se vanj brezsramno zaletavajo (ob vsej pasivnosti odgovornih), da z njega odpadajo naše lepe besede, kot neko gnilo sadje; ne zmorem ostati ravnodušen. Že sprehod po Ljubljani me ob pogledu na tuje napise nad gostinskimi lokali in še marsikje, vedno dodobra razkuri. Pa ne gre tu samo okoli brige za turiste ... Da ne govorim o tem, da še celo ustaljene, vsakodnevne, pogovorne slovenske besede, zlahka pačijo, jih zavračajo, se jim celo posmehujejo ... morebiti jim niso dovolj moderne, ali kaj ... joj, joj ...

Prijeten jesenski dan ti želim,

Sašo  

Veoma lijepo, poet Sašo.

lpm

Hvala ti lepa, poet Mirko! :-)

S pozdravom,

Sašo

Čestitke k haikuju, lp, Ana

Hvala, urednica Ana!

Lp, Sašo