POEZIJA NAPOVEDUJE

Ubesedene misli poezije

nosijo v sebi stanje mnogih resnic

bremena vprašanj so zakaj tako

kako in kdaj in o čem bo klic.

Kot aura je duša nevidna

kar ni dokaz ker se da prebrati

kdo in kaj je človek

izdelek celega vesolja.

Vsemir se širi in krči

odvisno kaj se z nami godi

po naravi planeta vidimo spremembe

po njenem duhovnem času se sneg topi.

Spremembe so čutne za ves živi svet

spirala se zožuje vrtinci vse večji

učijo človeka naj se zresni

in se zazre v pekel ki je resnično obstoječi.

Za nami je nešteto let

ki so označevale razdobja sprememb

oceani so vse toplejši

iz njih se dviguje duh vreden omemb.

On nas bo povezal z ljubeznijo

ki je najvišja potenca boga

in takrat bo poezija razkrila

vso resnico o duhovnih želja.

Na zemlji bo še hudo

po stopinjah vročine vodovja

bo človek upravljal svoj lobi

še Satan se ne bo upal prikazati

v človeški podobi.

Slepi in gluhi bodo napovedovali

kar zdravi ne bodo zaznali

blagor tistim ki bodo vodo posedovali

preživeli bodo tiste ki so radi lakomnosti ostali.

tomi