tudi jančar in partljič sta pisala o primorcih v mariboru, kjer je slika drugačna, bolj bogata. 

lp

čič, prebivalec čičarije, prodajalec kisa ...vpiješ kot čič ...

Meni je bilo takoj jasno, da čič pomeni sedenje. Lenoba. Otrokom rečemo naj čičkajo ...

Je pa v prleški ponarodeli pesmici (Dere sen jas mali bija) tudi ena kitica, ki govori o čič-ih.

Če sen vida pa cigana ali čiča, joj,

te sen beža kak podgana f parmo al za gnoj.

Tralala, Tralala....

Verjetno je avtor te pesmice na ta način izpostavil to, kar pišeš, miko, da primorci niso bili sprejeti na štajerskem. In da so z njimi celo strašili otroke, kot poje pesmica - otrok se boji čiča in pobegne pred njim.

miko, izgleda, da si preveč naložil v steklenico, zato so rekli "polna so vas usta" in poslali selotejp :) ... toda, zanima me, kaj nam bodo poslali po prejemu čilija, upam, da ne poplavo. Zdi se, da pesem opozarja, da pred zagonom jezika vključimo možgane.

Lp, Caki

hvala, Maša. ja, Caki, kar praviš, je pa res, da če bi kdo hotel zares razumeti kako je tukaj, bi moral to nekako tudi čutiti. po čiliju ne bo več vprašanj ...

pozdrav obema,

m.

Morda sanjamo "ali obstaja življenje onkraj" le zato, ker nas je strah tuzemskih sanj, iz katerih smo zašli na  robove lastnega neobstoja. Še dobro, da nas "vesolje" ignorira; pusti(jo), da sedimo nad prepadom, katerih robove smo sami razklali, ker šola življenja ne more biti uvozno-izvozni artikel, ki je doktrina vojnih agresij. Zato "poetična" vizija seganja v vesolje ponuja le še idilično-romantične podobe poslanih steklenic, v katerih pa so mrtve, v konzervo natlačene ribe, in pa očitno za nas mrtva beseda - zato z druge strani lepilni trak, da ne bi trupla kričala, ker bi porušila upanje harmonije vsaj tam nekje, morda ... Poslan pekoč feferon bi lahko bil le še opozorilo, preostali delček zavedanja, simbolični opomin v delčku ironije pekočega "sadu zemlje in dela človeških rok." Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.

hvala, Milan. 

lp, m