Bit
Osamelec na visoki goličavi,
kjer le veter igra svojo melodijo.
Veje k nebu, korenine globoko,
v svoji biti nosi zgodbe.
Ptice ga obiščejo,
listje zadrhti v kratkem objemu.
A ko odletijo,
ostane sam v vetru.
Le ta nikdar ne pojenja.
moral sem se vrniti k tej pesmi. lepo si ujel ta veter v jadra.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 13. 10. 2024 ob 19:40
- Prebrano 186 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.59