
Minili so dnevi,
ko sem bila na tleh,
obležala,
sem le dihala in ne živela.
Razvrščala sem doživetja, spomine, hrepenenja.
Le navlaka brez pomena,
v panju čudnega brnenja.
In potem se nekaj prebudi.
Mislim dovolim, da se razbesnijo, sprostijo,
izživijo, lebdijo, zvodenijo.
Preoblečem jih v trenutek,
doživljanje, v življenje.
Sprejemem svet in sebe,
spontano neobremenjeno, razigrano.
Sama sebi v Dobro jutro. Fajn motivacija.
Dobra pesmica za dvignit vzdušje.
Hvala Maša. Ja, nekaj takega Sam sebi najboljši prijatelj ... edino to me motivira. Na druge se človek težko zanese, če sebe ne spoštuje.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!