Duševnost obujena,

izgubila sem besede,

depresija si to ti?

Morda je samo iluzija,

morda samo...

misel polni srce,

lovi svobodo,

vodnjak,

ki je preobremenjen z vodo.

Naj bo preklet, ta,

ki polni me,

naj bo preklet, ta,

ki spreminja mojo usodo!

Naučila se bom,

preživetja,

v divjini bridkega srca.

Žalost ne bo moja usoda!

V svojo roko jo bom vzela,

našla svetlobo,

tam, na koncu vrzela.

Iris Ivanuša