Ogorek jeseni, prilepljen na čevlju. Odlična.

Tudi mene se je pesem dotaknila, nekaj vejic (če že uporabljaš ločila) ti je ušlo (vrinjeni stavki, za zvalniki ...):

Sledim
ugaslemu tlenju,
podobi ogorka,
dokler se ne spoji z granitom,
na katerem puščam madež sebe.
18 mesecev ali 10 let
bo z njim razpadal spomin
še enega trenutka pregorelosti,
izgorelosti,
ki jo,
četudi samo v spokojni misli,
z dimom izdihnem.
Danes so napovedane krajevne padavine.
Mogoče ga bodo utopile v svoje prijeme,
ga razcefrale v lepljiv ovoj,
ki se bo prilepil na čevelj nekomu,
ki bo preveč hitel mimo,
nekomu,
ki bo tekel pred dežjem,
nekomu,
ki še beži pred nevihto
in ga grom ni omejil na radij,
v katerega krogu katerega
z ogorkom krožim
v hladne prijeme
– novih jeseni.

Lahko popraviš sama (klikneš na Uredi, spremeniš pesem, nato znova Pošlji),

lp, Ana