
Bili so v nedeljo na travniku zbrani,
da piknik, za rojstni dan, mali Silvani
pripravijo babica, očka in mami,
pa dedek in teta, sosedje poznani.
Se sadni je sok prav prilegel pri hrani.
Plesali so, peli kot v gala dvorani,
prijatelji dobri, prav nič zadržani.
V veselju in smehu nadvse razigrani.
So v igre na prostem se vsi zatopili,
balone, ki so jih prinesli z darili
Silvani, zavezati žal pozabili.
Zdaj cel se je šop dvigoval, kakor s krili,
in v zrak poletel je na nevidni sili.
Jih z vetrom odneslo je: niso pazili.
Obrazki vsi kisli so se zapodili,
brž stekli za njimi, skakáli, lovili ...
A žal vse zaman. Vsi so se potrudili;
balonov nazaj njenih - niso dobili.
Je videla punčka, kaj se je zgodilo.
Se mali Silvani je milo storilo
in solzic po ličkih se sto je ulilo.
Kar kdo ji dejal je, nje ni tolažilo.
Oprosti! so rekli, Nikar se ne joči!
in Solzic na svoj rojstni dan se ne toči!
Zmajali so z glavami vsi tam navzoči
A deklica v žalosti, joku, nemoči
se ni stolažila. Oh, glasek tresoči!
Je sestrica Lenčka koj travic nabrala,
'z njih spretno zelene trakove natkala
in z bilkami daljšimi jih povezala.
Res spretno zelenje med prsti vozljala
tako, da prav majhen klobuček je stkala.
Je sestra Tadejka še rožic nabrala,
marjetic, ivanjščic v klobuček dodala
iz modrih spominčic pa pentljo zvezala,
v njo štiriperesnih je deteljic zbrala.
Silvani so brž se oči razjasnile,
in solzice z ličk se takoj posušile,
ročìce se drobne h klobučku stegnile,
nje kitke pa, zlate, v klobuček se skrile.
Pobara jo dedek, kaj z njim po počela,
pa deklica misli je hitro povzela:
"Poglej, dragi dedek, kar srečo bom vzela:
veliko, premnogo bom sreče naštela,
potem jo bom v ta svoj klobuček ujela,
ker sreča bo k detelj'cam sama hitela.
In v park bom šla, s sestricama, ko bom smela,
tam v parku s klobučkom se hitro vrtela,
tako, da iz njega bo sreča letela.
Kdorkoli bo mimo šel, ga bo zadela,
in smeh in veselje ga bosta objela.
Bom vsakemu najlepši dan zaželela,
Tadejki in Lenčki pa pesmice pela.
Če pa se sreča bo v kot zataknila,
kar sama bom čisto vso ven potegnila
in vsem jo prijateljem bom razdelila
in vseh nas se radostno bo dotaknila."
Drug dan pa...
Silvana je nove balone dobila,
pa vse jih prijateljem je razdelila;
ker več jih le zase ni potrebovala:
za njo je kar sreča v klobučku ostala.
Te krasne, tople otroške pesmice in zgodbice ti kot gejzir vrejo iz srca, Poetesa Maša! Že kar vidim, kako se ob nežni recitaciji zbira in suklja zvedava otročad okoli tebe ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Maša, toliko ljubkosti, dobre volje in svetlobe je v tvoji pesmi, da me je potegnila v dogajanje, kot bi bila Alica v čudežni deželi (*_*)
Hvala!
Bodi dobro, Marija
Dober ta klobuček sreče ... malo dolg, ker je zgodba zanimiva - otroci počakajo do konca.
Lp Caki
Vesela sem, da se v teh verzih najde utrinek za bralca.
Sašo, moja domača publika je najboljši kritik in najzvestejši poslušalec
Dragon, hvala za postanek
Marija, naj te lahno ponese v daljne skrivnostne čudežne dežele
Caki, hvala za postanek. Res je, malo je dolga..
Ja, vrnil sem se na to (dolgo) pesmico. Prav zaradi dolžine mislim, da bi bila odlična v kakšni ilustrirani otroški knjigi! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala ☆♡☆♡☆
Objem sreče za vsakega.
In še kakšen klobuček za povrh.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!