PRED NOČJO (prizmat)
Strupena roža raste v srcu mojem.
Ne maram je, a jo zalivam,
da ne bi ovenela.
Tiho pojem
in srkam, kot čebela,
usodni nektar … in uživam,
ko se poljubljata z večernim sojem.
Odlično, Matjaž!
Kaj v tebi rasla roža bi strupena,
poetski ti je blag izpev,
skrita v tebi je mogota roža,
saj z verzov čut vonljiv je sev ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
iz črnega v zlato zlo,
a strah in bolečina sta minila,
ko cvet prerasel je telo.
In še se kar naprej spreminja,
tako, da niti več ne vem,
je mar čarovnica ali boginja,
ki daje vedeti, kaj bo potem,
ko bo izpila vodo iz telesa
in se razrasla v drevo,
kot da nad peklom so nebesa
in kar je tu grdó, bo tam lepo.
Če ne bi Sašo Zorc Florjanski
in jaz o tem spregovorila,
se moja roža ne bi razstrupila.
Lepo pozdravljen, Sašo
Matjaž, hvala za vsebinsko in oblikovno bogato pesem, ki si zasluži večkratnega branja; čestitke in lep pozdrav, Breda
Breda,
hvala za tvoje besede. Lepo bodi pozdravljena, Matjaž
Maša GL, vem kako se imenuje ta zel! – Dobra misel.
Čestitke k prizmatu tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
- 09. 10. 2024 ob 09:54
- Prebrano 405 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 153.3