Predirni krik tovarniške sirene:

vsi stroji obstoje in na vse konce

že delavci hitijo iz meglene

delavnice na zrak, na čik, na sonce,

v Mercator po salamo, kruh in mleko

in nekateri tja v bife na rizling

ali na pivo (za predjed), medtem, ko

jim čas, ta večni neumorni kvizling,

bo ure pohitril, da se bo zdela

jim malica prekratka (kakor zmeraj),

tako bo jutri kot bilo je včeraj.

In čas spet stal bo - križem rok, brez dela,

vse dokler pisk tovarniške sirene

jim ne naznani: konec je izmene!

Matej Krevs