Hvaležna
Zgodnja jesen,
veter raznaša odpadlo,
prihaja in mineva,
kakor cvetlica na polju,
komaj zaveje veter vanjo,
je več ni, njen kraj je več ne pozna.
V boju s časom še misel postaja nemočna,
možje v belih oblačilih poimenovali so jo demenca.
Čeprav...
Nerešljivost časovne uganke,
prinaša grenkobo,
bili so še zmeraj najlepši dnevi,
ker sonce je sijalo,
grelo,
pa še nekaj ptic je tudi pelo.
In to je bilo dovolj.
"In to je bilo dovolj"...za srečo
Lepo,
MILENA
Ja, pesem se dotakne ❤️
... ne razumem pa, zakaj le možje v belem?
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 07. 10. 2024 ob 16:47
- Prebrano 166 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.2