
Ko se na poti v čas brez časa staram,
ne vem, res tam v vesolju izpuhtimo,
ko zemeljsko telo, spomin zgubimo?
Morda pa se, ugaslo sonce, varam!
Morda res nikdar več ne bom sijal
in tam, po volji bom neba kot voda.
A tvojim sončnicam bom še oproda,
kot nežen dež, s solzami jih bom pral.
Ker vem, da smrt je le privid življenja,
še mesečina v meni me prevzame.
Pustim jo tu, ker nosi sled zorenja,
naj Tiso kdaj in Vrtnice objame,
ko iskal si bom novi dom vstajenja
in Lovor še, naj vedno boža zame!
Sonet je navdihnila pesem "mesečina" - avtorja Mikija
mesečina / 22.08.2023
staram se
na poti v čas brez časa
ne vem ali so se tam ustavile ure
izbrisali spomini
misli
kot ugaslo sonce
nikdar več ne bom sijal
morda bom po volji neba
padal kot deževja
in kot voda oživel v tvojih sončnicah
takrat porečem
zdaj vem
smrt je le privid večnega življenja
urejam stvari
pravzaprav
nikomur ne zapuščam ničesar
le kar je mesečine v meni
naj ostane
in poljubi kdaj pa kdaj
tiste vrtnice na vrtu
tiso ki se tako visoko nosi
lovor in limono
pod modrim nebom sna
Ni kaj, Poetesa Marija, ti res znaš me popeljat, v sonete tvoje draž ...
S pozdravom,
Sašo
mojstrsko si to zapisala v sonet
lepo
lovrenka
mogoče se nam bodo smejali, da smo pretirani individualisti, vendar živel je človek, ki je v nekem trenutku rekel, I am the universe ...
čeprav je imel svoje otroke, ki bi lahko bili ves odgovor, je očitno iskal še nekaj, kar bi ga približalo uganki obstoja.
sonet je super.
lp, m
Mogoče res, dragi Miko,
... pa saj so vsi umetniki individualisti, lahko bi rekli - posebneži,
vendar v umetnosti igra prvenstveno vlogo empatija, čustvovanje, socialna nota ... tako da:
le bodimo posebneži.
Pripela sem tudi tvojo "mesečino", ki me je lani tako močno nagovorila, da je nastal ta sonet
... in tvoja pohvala mi zelo godi (*_*)
Bodi dobro, Marija
Spevna, nežna in kar razropi se v ustih.
Z vonjem po Tisi in Lovorju, z okusom po mesečini, s sončnicami v objemu.
Lepa in še lepša.
Ta privid je spoznanje polno upanja.
To je zadeto v sredo:
A tvojim sončnicam bom še oproda,
kot nežen dež, s solzami jih bom pral.
Lp, Caki
Čestitke k sonetu in tudi k sonavdihovanju ...
lp, Ana
Tolminka, ker se redko oglasiš, mi je tvoj komentar še bolj pri srcu.
Hvala.
Lp, Marija
Hvala Timi, del zahvale gre Mikijevi pesmi, ki je sprožila reakcijo.
Bodi dobro, Marija
Hvala, Majda,
pogrešam tvoje prispevke.
Lp, Marija
Maša, tvoji komentarji me vedno tako nežno pobožajo, da mi je cel dan lepo.
Hvala in lep dan ti želim!
Marija
Caki, hvala tudi tebi za branje in dotik.
Lep dan, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!