kaplje izpirajo
za hip ali dva se dotaknem
neskončnosti

ostane
topa usedlina
ni ne dobra ne slaba
ne vem
zakaj je ni odplaknilo
ne vem kaj skriva
vem le
da diši domače

brodim po potočku
med drobnimi kamni
in koreninami
preprostost žuborenja me prevzame
z lahkoto prestopam
med igrivostjo in mirom
pustim da podplati
povezujejo
nepovezano
oprijemljivo in neoprijemljivo

zajamem vodo
in približam razpokanim ustnicam
ki žarijo
srkam požirek za požirkom

na usedlini se zarisuje roža
ne poznam je
preden si jo dobro ogledam
izgine
a vedno jo bom prepoznala

nada pecavar