
Po prašnih krošnjah dreves rišejo solze sledi jesenskih oblakov.
Porajajo se barve umir(j)anja.
Hlad se tihotapi med prezeble veje.
Veter poplesava z odmrlimi listi.
Večer se oddaljuje jutru in noč počasi krade svetlobo dnevu.
oblačno nebo
prepeva žalostinke
v slovo poletju
Tale pesmica poje uspavanko ravno tako, kot tale hlad po zelo žgočem poletju.
Hvala Maša, ja spremembe so izziv, ki nam omogoča rast.
Lep večer Želim.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!