
PIŠEM
V sebi nosim razdobje življenja
z oddaljenim občutkom na smrt ki preži
izginil bom tiho iz prizorišča življenja
le v ljubezni mi duša naprej naj živi.
Vsak si s svojim načinom življenje olepša
in čuva za bližnjega svoj milodar
ne sme mu odreči pomoč in nasvete
s tem on doseže svoj blagodar.
Bližnji mora pomoč vidno želeti
v namigu ali besedi trpečega lica
nakar se v srcu zbudi sočustvovanje
iz zahteve naj pride toplina klica.
Živimo v veri dani ob rojstvu
ona nas vodi preko duha
kdor je prevzel brezverstvo kot vero
je prekinil prisego do samega boga.
Evropa izgublja srečno vizijo
ki je bil temelj duhovnega obstanka
vse kar prelamlja prvotno silino
je padec človeka v globine pekla.
Med resnico in umom modrost izbira
v sebi ni našla rešitev sveta
še vedno smo sužnji vrženi v spletke
ki jo ustvarja bančna oligarhija.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!