
ni se nasmehnila
niti enkrat skozi celo srednjo šolo
in tako sem jo poznal
vsi smo jo
ampak meni
je bila najlepši in najbolj
surov materijal
izklesan iz samega zevsa
potem pa sem jo prvič
v njeni pozni odraslosti
videl smejati
gledala je v telefon
z lasmi spetimi nazaj v čop
črtalom za oči
povsem pripravljena za srečo
in bila je najgrša stvar kateri sem kdajkoli bil priča
Umetno vsakdanje najgrša.
Ja, bogastvo in lepota sta v raznolikostih.
Fajn napisano.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!