
sonce je vse bolj ohlapno
v preširokih oblakih
izgublja svoj stas
z vetrom v ušesih
štejem
redke, utrujene metulje
že rahlo dišeče po belem
sončnično polje
odsekanih glav
hrani apetite premočenih ptic
ki pravijo, da ostajajo
jopice in kape
se sprehajajo
gor in dol
ni jim čisto jasno
kaj naj bi počele
tista vrana pa ve
s poravnanim perjem čaka
da pohrusta zadnjega smrdljivca
ki si še upa krevsljati
med mrtvimi listi
Letni časi perfektno predstavljajo dejstvo reinkarnacij,
le ljudeki imamo težave preden se dokopljemo
do samo-uvida. Selivke vsako pomlad
znova zažvrgolijo to resnico tudi
tistim ki ostanemo...
Čestitke za povedano.
Živahne, poosebljene podobe dajejo pesmi posebno barvo ... čestitke,
lp, Ana
Svit in Ana, hvala za odziv in povedano :), lpS
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!