Že dolgo nisem ti ime izgovorila

že dolgo nisem gledala te v oči

predaleč si

  te ne doseže roka moja

s tabo deliti ne morem več noči

Obraz in dušo skrivaš ti pred mano

 zavedaš svojih zmot se ti

zavedaš

 da si zadal mi rano

ki še danes me močno boli

Trenutek bežen legel ti je do srca

da si pesmi in cvetice mi delil

da veter je hladil razgreti mi obraz

a ti si gledal proč

 ko si me izgubil

Smejal si se in pesmi pel

ko moje je srce jokalo

od sramu pa skriti moral bi obraz

ker tvoje srce sto ran mi je zadalo

A zdaj drugi veter veje

smejim se in cvetim ob njem

srce pa  moje sladko se mi smeje

ko v oči njegove plave zrem

Milena