STOLETNO DREVO
Sedim ob tebi in občudujem večerno nebo,
rada sem s tabo, čeprav si le drevo.
Mogočno drevo, ki ima velike, globoke korenine,
ki je kot vabilo v svet narave, v svet tišine.
Na hribčku, s pogledom na gozdno cesto,
a hkrati odmaknjeno od ljudi, je tvoje mesto.
Široke, mogočne korenine, kar vabijo v tvoj objem,
za vsakogar najdeš topel sprejem.
Utapljaš našo žalost, celiš globoke rane
in v tvoji bližini kdaj koga tudi Amorjeva puščica zadane.
Tvoje korenine segajo na vse strani neba,
vračam se k tebi, odkar sem te našla.
Ob tebi utapljam žalost, s teboj delim veselje
in s teboj delim vse svoje skrite želje.
Ob tebi pišem, berem, izmenjujem energijo,
vseeno mi je kaj o tem drugi mislijo, govorijo.
Ob tebi vlečem karte, prebiram angelska sporočila
in vedno znova vem, da se bom še vrnila.
Tvoja tišina pomirja, tvoja bližina nas z naravo spoji,
ni čudnega, da je ob tebi vedno toliko ljudi.
Všečna <3>
Koliko rodov bo še preživelo to stoletno drevo? Koliko solz bo sprejelo in koliko sreče?
Lp, MILENA
Lepo je prebrati pesem, v kateri je toliko ljubezni in občutenja narave.
Čestitke.
Lp, Marija
.jpg "francitraven")
Zares prečudovita pesem, za vse ki imajo radi naravo!
l.p.Francelj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: INA TAR
- 28. 09. 2024 ob 20:00
- Prebrano 231 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103.4