Čas nemi nam beži,
čas tihi nam govori,
čas zali svoje
klasje ima,
čas v svojmo čas,
svojo zgodbo govori,
le veter lohni
se premika prek planjave širne,
le prah se dviguje nad puščavo širno,
le morje tmno se premika v širno dal,
le nema solza po licu se vali,
le pesem žalostno govori,
čar časa, tudi svoje solze ima,
blo je in bo tako
v našmo svet,
le čas nemi nam beži,
le čas tihi,
nas v sanjah prebudi,
in pride mrak in pride svit,
vse se enkrat umiri,
vse samo enkrat živi,
le »čas trpki, čas svetli, čas zlati«,
kot potoček žubori
in v prostrano dalj hiti.

francitraven