
V vse pore družbe si se vtkala,
kar prepogosta med nami postala.
Globoko prepredla si korenine,
si kot rak rana, greš v globine.
Vse manj zanimivo postaja življenje,
smisel izgublja, izginja veselje.
Čuditi ničemur več se ne znamo,
biti hvaležni za vse kar imamo.
Kot še nikoli smo siti življenja,
naveličani vsega, nesmislov, trpljenja...
(Izvzeti vsi, ki se življenja veselite.)
Kritika in budnica v enem.
Hvala za opomnik, da je življenje lepo in vredno. Tudi, ko ne gre vse gladko.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!