Svoboden sem zaprt na odprtem oddelku tega sveta.

s koncepti doma, predvsem ateističnimi. Izbral sem "svobodo," 
da ne bi poslušal navodila in ukaze, v tem smislu sem bil
free, a sem bil utesnjen ker sem ugotavljal in zavidal,
predvsem zvečer in ponoči, ko sem gledal
svetleča okna prebivalcev,  mene pa je
mrazilo. Toda ker sem hotel zvedeti
kdo sploh sem in kaj naj bi počel
na tem svetu, ki je lep in krut,
sem po-trpel. Nekoč me je
prešinila božanska zavest,
kot strela, za hip sem 
vedel in se pomiril.
Še danes je tako.

Deklica z vžigalicami, ki ne umre v tisti hladni zimski noči, temveč odraste.

Svobode ni. Tu.

lpi

Spomnim se enega starejšega gospoda, ki je prosil za cente, med tem, ko sem čakala avtobus.

Zapletla sva se v pogovor. Pokazal mi je grozne brazgotine na glavi. Bil je, nekoč pred desetletji, surovo napaden iz ljubosumja, skoraj je umrl. Komaj so ga rešili, ampak ostal je invaliden. 

Izgubil je odlično službo z dobrim polozajem, potem še ženo z otroki, saj ga žena ni sprejemala v novi luči - obnemoglega revčka.

Ostal je na ulici, postal brezdomec, prosjači za alkohol in druge razvade.

Bil je popolnoma svoboden, odrezan od vseh spon, pahnjen v brezmejnost. A bi raje bil priklenjen na jarme, ki jih je imel pred napadom.

Svoboda. Za koga? Do katere meje? 

Svit, ... ne zavidam ti te izkušnje, čeprav te je verjetno obogatila. Šola, lekcija iz druge plati svobode?

Ja, Maša, trda izkušnja me je zbližala s svojim Sebstvom,

dobro da sem bil pogumen in se nisem pustil ujeti...

Izvrsno, miko!

draga, pi, to je pa tako. svoboda je resnica, počelo (vsekakor moški, he he, saj je vedno prvi pri skledi). in malo dogmatike, v nekem trenutku se je duh izkopal izpod tiranije čutov in uvidel vso maškarado kraljev in sužnjev. pod to je verjetno res padel po prevari, nenehni laži, ki se je prodala za resnico, postala dogma, pravilo, slaba praksa. in naposled bič.

pobral se je in rekel, jaz sem človek. kdo bi mu sicer povedal.

resnica je tudi resnica o nas samih in to kar dobro tepe. ne želim zla, pa se zgodi. ali pa obrekovalec. osvobaja ga, da cel dan nastavlja zanke in pasti. in mu uspeva. vse do večera je kralj na kupu gnoja.

kje je tu svoboda?

bodi skrajno lepo,

m.

hoj, Svit. ti oddelki, to je pa hudo. spomnim se, da si se grel tudi v mrliških vežicah. zato imaš tako rad sonce.

beseda utesnjenost, dobro opisuje to o čemer govorimo. ni pa tako enostavno razviti pojma svobode. predolgo bi bilo.

hvala, da deliš z nami svojo izkušnjo.

lp, m

Maša, ko je izrael taval po puščavi, na begu iz egiptovske sužnosti, je pričel godrnjati in se hotel vrniti v egiptovsko deželo (carstvo čutov), zaradi lakote. 

če boš imela čas si preberi tudi mojzesove knjige.

cesta pa naredi svoje. vendar kakor kdo. nekdo že preklinja,če ne daš, nekdo ostane miren, ker ve da bo dobil.

svoboda je veter v pesmi ptic.

lp, m

hvala, mirko. zelo me veseli.

lp, m

Miko, poznam peteroknižje. V svobodi zgočega sonca so se morali najprej malce pregnesti in preskusiti.

Pogrešali so čebulo. Hecno čebulo, bi si kdo mislil. Pa saj gre živeti tudi brez nje, pa še mano in prepelice so dobili.

Ampak preljuba čebula, kraljica okusa, razkužilo, univerzalni antibiotik, lek za 1001 tegobo, najboljše sredstvo proti črevesnim zajedalcem.....

Luksuzna dobrina, ki v egiptovski puščavi ni samoumevna. Svobodo so videli v luksuzu. Svobodo so videli v predvidljivem in poznanem okolju. Pa čeprav so bili tlačani.

In ker niso vedeli, kaj jih čaka v obljubljeni deželi, so se počutili nesigurne. Bili jih je strah. Imeli so lekcijo iz "zaupati Jahveju". Morali so bloditi po svobodi, da so se naučili osloniti na Boga. Da so videli, da je z njimi v nepredvidljivosti, ko so šibki itd.

Preljuba čebula. Simbol svobode v tlačanstvu. Simbol predvidljivosti in sigurnosti. Univerzalni lek.

Magnet v suženjstvo, saj je svoboda preveč ... abstraktna za njihovo situacijo. Ne znajo rokovati s svobodo.

tega s čebulo se več ne spomnim.  spomnim pa se tistega, da so jih popikale kače. mojzes je povzdignil bronasto kačo na lesu in kdor jo je  pogledal je ozdravel. naj bi predstavljala kristusa, po eksegezi starih duhovnov. nekako tako. 

zanimivo tudi to, da tega godrnjanja bog mojzesu ni odpustil, da zato ni vstopil v obljubljeno deželo, ki jo je le videl. 

ogromno simbolike in težko razločiš kaj razumeti dobesedno in kaj kot prispodobo. 

ja, v svobodi tavamo. in v puščavi se lahko umre. ko nas danes pikajo kače, ne vemo kam bi se ozrli, v kaj bi pogledali. a še vedno smo na poti.

poleg tega, kar pravi irena, da je prodajalka vžigalic odrasla, pričela delati za svoj kruh, se bomo po mojem vedno vračali k tem knjigam, ki vzbujajo strahospoštovanje, po duševni kruhek.

hvala, Maša,

lp

Mene je ravno ta čebula fascinirala.

Zakaj se jim je tako tožilo po tlaki, če pa je bil njihov glavni argument "samo" čebula in meso? Zakaj samo jamranje, če pa vendar grejo v svobodo, v svoj novi dom?

In sem si to zapomnila. Potem sem pa zrasla in se malo izobrazila, tako da mi je danes jasno, da so bili pripravljeni prodati svojo svobodo za luksuzne dobrine.

Niso pa si hoteli za svobodo ožuliti rok in malo potrpeti, počakati.

Pomenljivo.

Tako kot dela človek isto že celo zgodovino. Mi tudi.

Svoboda. Kako daleč in kako dolgo smo pripravljeni podati se vanjo? Kaj žrtvovati zanjo? Smo prostovoljno svobodni, kot gospa, ki so jo napodili iz vlaka?

brez svobode, po drugi strani, ne bi bilo odgovornosti. prostovoljno se podredim zakonu, če je dober in velja za vse. 

naivno verjamem, da je svoboda to, da delam kar hočem. da sem izjema. da škodim drugemu, ne upoštevam njegove volje.

tat ni svoboden, ker krši zakon. kar velja za vse. če ne smeš smrdeti, po tem in tem členu ustave, dol z vlaka, ali gremo pa mi. malo za hec. ali, če si jud in pes, si prepovedan v tem lokalu. malo zares. ko zakon več ne upošteva svobode, ampak se poskuša uzakoniti zločin. in res se pojavi "svoboda zla". 

ali je zakon oče svobode. rekel bi, da je, ker drugače sledim svojim nagnjenjem. kdaj je zakon dober. kadar upošteva mojo svobodo, da sem kar sem, neprijetno dišeči ta pa ta, človek. 

svoboda je potem univerzalnost tega, da sem človek, človeškost in človečnost. svoboda. po marxu delo.

po rozi l. v dopuščanju drugačnosti mišljenja. itd. itn.

...kar potim se že, pa še sholastično je izpadlo. mogoče maš ti še kaj.

lp

Imenitne poosebitve, pa saj brezosebna svoboda ne obstaja ... čestitke,

lp, Ana

hvala, Ana. če ima neprijetenj vonj, jo vržemo z vlaka. 

lp, m