Tema
Že leta me sodelavka, vsakič ko me zjutraj vidi vpraša, a bo?
Vedno enako, nič drugega.
Iz nekega razloga me to strašno nervira.
Bo, se ponavljam tudi jaz.
Ne vrnem vprašanja, ker vem, da bo njen odgovor anemičen kot moj.
Ampak danes me je nekaj nagnalo, morda dež,
zaspanost, naveličanost njene dolgočanosti, strah pred rutino, da sem na reprizno vprašanje odgovoril povsem drugače.
Veš Joži, ne vem, če bo.
Si se kdaj počutila majhno kot zrno peska pod stopali morja, hkrati pa ogromno kot alpe, ko se ljubijo z oblaki?
Te je kdaj čudna sila nežno potiskala v temo, ki ni bila smrt, kot jo je slutil Kosovel.
Si se kdaj počutila tako prazno, da si mislila, da ne boš napisala nobene pesmi več?
Pa vendarle v sebi čutila neko mirnost, ki je ne znaš ubesediti.
Ali je to le zatišje pred nevihto, Joži?
Seveda je nisem nagovoril tako poetično, ampak nekaj približnega temu.
Dovolj, da sem dosegel svoje, saj je Joži ostala brez besed in občutek imam, da me nekaj časa ne bo morila.
V zvoku njenih korakov se zavem, da je bil moj odgovor pravzaprav iskren.
Ob tem se strah kot kača prelevi v spoznanje,
da sem nekoč že bil tema
in me ni prav nič bolelo.
Poslano:
25. 09. 2024 ob 10:52
Spremenjeno:
25. 09. 2024 ob 20:12
Največkrat ljudje vprašajo a bo oziroma kako si. Odgovori so pa generični in avtomatični - bo, ok,.....
Ta vprašanja je (po mojem mnenju) potrebno prestrukturirati, ker je "brez veze" samo vljudnostno kramljati. Morda se bo kdo zamislil nad zapisanim.....
Noro kaj vse se lahko skriva za povsem vsakdanjim A bo? Bo.
Kot ponavadi ti je spet uspelo:)
Lp Špela
Hvala obema za branje :)
Lp, Nejc
Všeč mi je, kako znaš ujeti najdrobnejše vsakodnevnosti in iz tega narediti pesem. Le nekaj vejic pred zvalniki in zapis dobesednega navedka:
Že leta me sodelavka, vsakič ko me zjutraj vidi, vpraša: a bo?
...
Bo, se ponavljam tudi jaz.
...
Veš, Joži, ne vem, če bo.
...
Pa vendarle v sebi čutila neko mirnost, ki je ne znaš oubesediti.
Ali je to le zatišje pred nevihto, Joži?
...
Lp, Ana
Hvala Ana. Mislim, da sem slovnične napake odpravil, ne vem pa točno kaj misliš pri dialogu, če mi lahko popraviš, bom zelo hvaležen :)
Lp, Nejc
Tudi jaz občudujem način, kako z ravno pravo mero, zanimivo in poetično opišeš vsakdanje situacije.
Te drobne trenutke, iz katerih je sestavljeno naše življenje. Le človek z veliko empatije zmore to.
Lepo nedeljo ti želim!
Marija
O hvala za ta prelep komentar Marija :)
Lp, Nejc
V bistvu je povsem v redu tako, kot je zdaj. Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
