Sovražim jutranja ogledala / I Hate Morning Mirrors

Ne vidim sonca
samo tanko črto na obzorju
obet, da se bliža jutro
a kdo ve.
Prehlajen se sprehajam po temnem hodniku,
presneti vogali vedno iščejo ...
... prst na nogi me spet boli.
Rad bi bil netopir
vsaj v temi jutra,
da z žvižganjem najdem pot,
ne da bi z lučjo zbudil otroka.
V ogledalu ne prepoznam obraza;
kdo je to?
Neobrit in zmečkan
kot neka stara preproga.
Sovražim jutranja ogledala!


I Hate Morning Mirrors

I can't see the sun
Just a thin line on the horizon
The prospect that morning is approaching
But who knows.
I walk down the dark corridor with a cold,
Damn corners are always looking for…
... my toe hurts again.
I'd like to be a bat
At least in the dark of the morning,
To find my way by whistling
Without waking the child with the light.
I don't recognize a face in the mirror;
Who is this?
Unshaven and scruffy
Like some old carpet.
I hate morning mirrors!

Tomaž Jevšenak

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Jevšenak
Napisal/a: Tomaž Jevšenak

Pesmi

  • 18. 09. 2024 ob 06:53
  • Prebrano 132 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 57.98

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!