Prošnjica
Nikoli še enkrat.
Nikoli, vam kličem,
nikoli več tega,
odmikov nikdar!
Nikoli trohnobe.
Nikoli odlašanj.
Nič več motnih slutenj,
modric, prask. Nikar ...
Nikoli več mraka,
lebdenja v samoti
in nikdar prozornih,
pomrznjenih rok.
Nikoli zlih pravljic,
nikoli stez smrti,
dotikov ubornih.
Saj sem le otrok.
Nikoli, vam kličem,
nikoli več tega,
odmikov nikdar!
Nikoli trohnobe.
Nikoli odlašanj.
Nič več motnih slutenj,
modric, prask. Nikar ...
Nikoli več mraka,
lebdenja v samoti
in nikdar prozornih,
pomrznjenih rok.
Nikoli zlih pravljic,
nikoli stez smrti,
dotikov ubornih.
Saj sem le otrok.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 05. 10. 2009 ob 22:24
- Prebrano 686 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277
- Število ocen: 39
