
Medeno zlata, valovita polja,
skrivnost smaragdnih rek, gozdov in trave,
bogata živost, ki ji mar ni slave,
v omamnost se potaplja spev okolja.
Veselo, bosa plešem čez dobrave.
Odseva se neba modrina v morja.
O, zemlja, si najlepši del vesolja.
Podobe tebe v pesmih so sanjave.
Sestavni del sem pravljice življenja,
prepolna doživetij moja duša,
sem zvezdica žarečega iskrenja.
Četudi včasih svet ljudi me skuša,
odkrivati si ne želim trpljenja.
Uživam, ko telo sladkost okuša.
Kar svet narave brez besed razkriva,
drevo vibrira, kadar ga objamem.
Začutim bistvo stvarstva in dojamem,
da v meni vse osončje nežno biva.
Kdo bi znal še lepše opisati naš Svet? Občutki, ki plavajo iz tvojih pesmi so prelepi, enkratni in z radostjo se zazreš v nebo, v daljavo.....
Lp, MILENA
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!