Domača spominska pesmica. Slišim jo.

Kak užitek je bilo gledati vse tiste fotografije.

Mi, mestna mularija, na počitnicah pri Omici. Živina in delo. Stara hiša. Polna starih spominov, zgodb, knjig, predmetov. In fotografij.

Kapelica na stičišču cest za hišo pa je posvečena Materi Karmelski za srečno vrnitev iz vojne.

Dragoceni spomini.

Hvala za domačnost v tvojih pesmih. Velikokrat me popeljejo v otroštvo v meni preljubo Prlekijo. ♡

Hvala Maša. Zelo sem se razveselila tvojih besed. Izgleda, da sva si malo podobni. Prebirala sem tvoje pesmi in nekatere so se me zelo dotaknile. Si prava mojstrica v pisanju... Starejši kot smo, več je spominov in tiste, ki so nam dragi, ohranjamo v svojem srcu. Lepo bodi in še kaj lepega napiši.

Tolminka

Tudi mene se je pesem dotaknila, le zdajšnja zadnja kitica se mi zdi odveč. Kaj meniš?

Lp, Ana

Hvala Ana. Lahko bi bila brez nje a nekako se mi zdi, da bi ji brez te zaključne misli nekaj manjkalo. 

Lp Tolminka