
Deo onog što prošeta mozgom
zaključano koristim po želji
(dok vam Mesec ne otkrije tajnu
ključ okačim oblaku o noć)
Sve ostalo predam nevremenu
da podmetne žbunju ispod granja
Tek kad ono odluči da svene
pošalje mi trnje da podseti
Ovom igrom priroda me uči
odbačenom zaborava nema
Zove stalno s ciklona prazninu
iz nje pljušte nade i obmane
Kad me kiša njima obasipa
vetar kreće
maštamo utroje
Zelo (notranje) nevihtna pesem ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Mikailo i posebno- draga Ana
lp Marina
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!