Sedim na obali in mislim nate

obujam davne spomine

ki so že davno zbledeli

in z jutrom novim drugam odleteli

Morje šepeče mi pesem o tebi

sonce obraz mi objema

ko končno spoznam da nisva več skupaj

in da v oči si ne zreva

Te reka je davno od mene odnesla

v meni praznino pustila

nisem nikoli zbogom ti rekla

preveč so bila polomljena krila

Odleteti želela sem daleč od tebe

da ne bi te videlo moje oko

pa sem ostala na pusti pečini

zrla v morje in modro nebo

Se roka je neka me dotaknila

ni bila tvoja in njegova ne

ta roka že zdavnaj me je zapustila

v srce pa nasula mi samo gorje

Zdaj sem tu sama in misli so tu

se podijo po glavi

 ne dajo miru

vse lepo in hudo minilo je že

a nekaj v duši me peče še

To so spomini

 ki govorijo o sreči

in me spominjajo na vroče noči

to so spomini

 ki me ne zapustijo

ki spremljajo me vse moje dni

Enkrat pa jim bom podala roko

pustila jih bom

 da se zgubijo

ne bom jih iskala nikoli več

ne bom dovolila

 da me bolijo.

Milena